Vročina, knjige in nočni obiskovalec

Vroče je za znoret. Se vidi, da sem zimski otrok, ker veliko bolj uživam ob snegu in mrazu. Ta vročina mi je neznosna. Človek se še obrnit ne more, da nebi zašvical. (Sem celo malce zadovoljna, ker nima službe, da mi ni treba laziti sm in ke, v dolgih hlačah.) Da ne omenjam našega ubogega mačkonarja. Revež se skos seli iz ene sence v drugo. Niti slučajno pa noče biti noter, kjer je saj malce hladneje. Tako da molim za dež in ohladitev.

Je pa zdaj ideal čas za branje. Senca, liter vode in knjigice. Letos sem se še pravi čas spravila v knjižnico, da sem pohopsala novosti. Ponavadi mi vse poberejo dopustniki in potem tiste knjige daljšajo v nedogled. Jaz bi dovolila samo 7 dnevno podaljšanje, ne pa kar 3x po 14 dni. Potem nekateri reveži čakamo tudi do septembra. Sem pa od knjižničarke izvedela tudi, da večina teh osebkov pride v knjižnico samo 1x na leto - pred dopustom. Potem jih pa celo leto ni in naslednje poletje so začudeni, ker morejo plačati članarino. Le zakaj če so knjige vzeli le 1x?

No še besedica o nočnem obiskovalcu. Zvečer, ko se minimalno shladi z lubija odpreva okna. Tako je bilo tudi sinoči. On je gledal Tv, jaz sem visela na računalniku. Potem me je nekaj požgečkalo po nogi in začuda se nisem popraskala, ampak sem pogledala kaj se dogaja. In šok - po meni je lezel 2 cm dolg škorpijon. No zdaj sem sigurna, da znam upiti, če mi grozi nevarnost. V življenju se nisem tako drla kot včeraj. No ko sem se nehala dreti in ko je revež prilezel iz kota, kamor sem ga brcnila, sva ga ujela. Ker vem, da je pri nas bolj redek, sem ga izpustila zunaj - 50 m od hiše. Da slučajno ne pride nazaj. Upam, da ni bil le eden izmed mnogih.