Ne razumem današnje mularije. Kako je lahko neko bitje pri 13-stih tako morasto/zoprno/neposlušno/...? Ni daleč nazaj, ko sem bila tudi sama X-najst, ampak kot opazujem sem bila prekleto normalna (Le zakaj?). Znala sem marsikaj povedati, brez zavijanja z očmi, brez loputanja z vrati, brez nepotrebnih opazk in predvsem z nekim spoštovanjem. Ja, sem tudi odgovarjala, ampak večkrat v mislih kot pa skozi usta. Naš mali kraljevič pa ne izbira sredstev. Za njega sem vsa živalska farma in še kaj več, če mulcu rečem naj kaj naredi, ali kaj popravi v nalogi. Z očmi zavija non-stop, tudi v trgovini prodajalki. Mami pa le skomigne in reče "Sej ste bili vsi isti". A jaz razmišljam le o tem, kako bi mulca zmlatila. Mu stresla smrkasto aroganco iz betice in ga naučila manir. Amapk se ne bom vtikala. Čakajo pa naj se moji bodoči podmladki!
4 komentarji:
Saj smo bili res verjetno vsi isti... Ampak JAZ tega ne bom nikoli priznala!! :D Z mano se je zihr dalo pogovorit!
Če zašpecam fantovo sestro, ki je pravkar zakorakala v 13.leto (pravzaprav je verjetno že štirinajsto, če je imela trinajsti rojstni dan?) in se od časa do časa kar za glavo primem :D ... Si mislim, da v mojih časih pa že ni bilo takega primerka... Pa če trezno pomislim - zagotovo jih je bilo ene par :D .
Jaz pa priznam, da sem bila težavna, ko smo prišli za štiri stene in sem mami in fotru nonstop najedala. Je bilo in minilo.
Ne upam si trditi, da bom svoje morebitne otroke uspešno krotila, ko bodo v puberteti. V teoriji je lahko, v praksi pa so otroci precej prebrisani in kaj hitro ugotoviš, da z moraliziranjem pri pubertetniku ne prideš nikamor. Ah, kje je še to ... :)
Kako zelo te razumem! Imamo doma enega, ki živi v čisto svojem svetu. Jaz nisem bila nikoli taka.
vađajna - vem, da smo bili nadležni, ampak ne v taki miri kot so danes. Sem 100%.
n. - vem, da z najedanjem ne prideš nikamor tej mularije, ampak se vseeno trudim.
bonny - no supr, da nisem edina.
Objavite komentar