Zadnje čase me res ni. Ni mene z mojimi opravki, hobiji ni me zunaj. Ni moje rutine. Ko si enkrat nekje zaposlen oz. ko se obvežeš, da boš nekaj delal, ima dan kar naenkrat samo nekaj ur. Dokler se ne navadiš, da vstaneš ob 6. greš do delovnega mesta, si tam do 3 popoldne. In ko si enkrat doma in se naješ, spiješ popoldansko kavo je ura v trenutku 5. Potem spet hitiš naprej v trgovino/pošto/knjižnico,.. Vmes poskušaš pospravit svoje stanovanje (2 sobe+kopalnica), pregledati vse oglase za novo delovno mesto, zlikati majice, peljati mačka k veterinarju,.. in ura je 9 zvečer. Ko si končno skušaš vzeti pol ure zase pred tv-jem, se spomniš da moreš nujno umiti lase. Ko končaš vse ritual v kopalnici je ura 11 zvečer. Knjige in revije pa samevajo na polici, kavč in pilotek sta začudena, ker me ni tam, kup ljudi mi pošilja maile, če sem še živa. Predvsem pa je moja glava čisto zmešana, ker ne vem kaj še more narediti danes in kaj lahko jutri.
No zdaj sem se že navadila in je lažje, ampak prvih 14 dni me pa vedno ubija. Kruta realnost delovnega življenja!
4 komentarji:
Evo, zato si jaz ne želim v službo. Sploh ... nikoli :) Ker je tako krasno biti študent hehe.
Oh ja, tudi meni je že zdaj slabo, ko se bom morala navadit na delavski tempo. Ugotavljam, da mi ga doma niso privzgojili.
Oh delavski tempo :/ Sucks, trikrat sucks. S to razliko, da jaz ne vstanem pred 7.00, kar posledično pomeni, da domov redko pridem pred 18h. In potem zmanjka časa za vse, ker spat pa moram 8 ur :D
A je kaka nova služba na obzorju? :) Držim pesti!
n. - tudi jaz sem želela biti večni štuednta, ampak prej ali slej te ugrabi kruta realnost.
bonny - niti ne gre toliko za delovne navade, kot gre za pomankanje osebnega časa. Časa, ko si ti dejansko ti!
GF - služba je žal le začasna. Tvojega tempa si pa sploh ne predstavljam. Še posebej čez nekaj let, ko bodo tu (upam saj) moji podmladki!
Objavite komentar