Nič se mi ne dogaja, o čemer bi lahko pisala. Vsak dan je enak prejšnjemu. Dneve preždim za knjigami (predelala Šarado, Zadetek v polno in sem sredi Strastne zapeljivke in njen otrok). Poigrava se z mislijo, da moram NUJNO začeti migati (danes sem bila po 30 minutah tekanja za leto in pol starim nečakom popolnoma uničena) in pa NUJNA je tudi ponovitev angleščine (razumevanje ni problema, govorno tudi kar gre, samo me trema uničuje, medtem ko pisno sploh ne upam komentirat). Sprejemam predloge kako naj se lotim prve in druge naloge!
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
2 komentarja:
Rešitev prve naloge: laufat ven, če živiš v okolju, kjer lahko laufaš - ti sčasoma pride v navado in sploh se fino počutiš, ko prideš domov utrujen.
Ali pa kakšen tečaj... Skupinska vadba. Saj se ti ne ljubi ravno vsakič, ampak če že plačaš, si nekako prisiljen, da greš :) .
Druga naloga: mogoče preko nterneta spoznaš nekaj ljudi, s katerimi ne moreš drugače, kot z angleščino... Na začetku se trudiš, ampak kmalu je spet enako kot pri teku - ti pride v navado. Ha! In to pravim jaz, ki sploh ne upam navezat stika z nobenim tujcem :D .
vađajna - hvala. Za šport mi je jasno ja, kaj bo treba. ZA angleščino pa še kar ne vem. Tudi meni taki stiki ravno ne gredo. No mogoče bi se pa našel kakšen dober tuj blog za čekirat.
Objavite komentar