Vse kar zadnje čase poslušam/berem/vidim je stavka in podražitve. Tudi če bi se želela temu izogniti, bi bilo to nemogoče. Kamorkoli prideš se debatira le o tem. Tako o tem debatiram še jaz, največkrat kar sama s sabo. Do sedaj o plači niti nisem razmišljala. Za pripravništvo dobim z vsemi stroški okoli 600 € (dipl. upr. org, delam v javnem sektorju), kar mi trenutno popolnoma zadostuje. Živim še doma, mesečno primaknem nekaj za stroške in 2x napolnim hladilnik, plačam internet in svoj telefon. Avta nimam. Tako mi ostane nekaj € za kakšen nujne malenkosti (kozmetika, kavice, fitnes, oblačila,...) in celo uspem prišparati kakšen € za "hude čase". Nimam se kaj pritoževati!
Ampak če to primerjam s stanjem sodelavke, ki ima višjo izobrazbo in 10 leti delovne dobe na tem delovnem mestu in plačo 800€ - se lahko malce zamislim. Kje bom sama čez 10 let? Upam da ne več doma. Kako bom ob takih dohodkih imela otroke, stanovanje, ...? Kako si bom privarčevala pokojnino? Si bom lahko privoščila počitnice?
Medtem pa - je kolegica (dipl. ekn), zaposlena od novembra lani, štartala z 800€ na mesec in 300€ božičnice decembra. Ali ji zavidam? Ja ji in hkrati ji priznam, da je imela pred 5 leti, ko smo se vpisovali na faks precej več pameti kot jaz.
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
1 komentar:
Evo tu je še ena prednost, če delaš v domačem podjetju. Lih tko k sem včasih samo sebe klela zakaj hudiča "moram" doma delat zdej vedno bolj ugotavljam, da sem v bistvu lahko prekleto vesela.
Objavite komentar