No to je to! Treba bo pljuniti v roke in začeti. Z vožnjo. Situacija je taka, da imam izpit že polnih 7 let, ur vožnje pa toliko kot jih je bilo v avto šoli (če se ne motim je bila glava ta 30-eta). Potem pa konec. Nekaj časa sem se še vozila po domačem kraju, za kam dlje nisem imela j...., in tako so vozili drugi. Čas pa teče. Danes dvomim, da sem sploh še sposobna speljati avtič, kaj šele se kam dlje zapeljati. Na splošno avta ne rabim. Vse imam dokaj blizu - trgovino, pošto, banko, knjižnico, službo,... ampak na žalost se moja pripravniška izteka, in nič ne kaže da bom tukaj ostala. Tako bo treba iskat služno v kje v Lj. in vožnja bo neizogibna. Da ne omenim, kakšne pridige poslušam doma, pa od lubija. Itak me to niti ne gane nevem-kaj, samo vem pa, da se bom prej ali slej morala soočiti s tem. Z volanom, sklopko ,..... ah!
4 komentarji:
Jah najslabš je, če kuj po izpitu nehaš vozit, ker v bistvu lih takrat dobiš še tistih 10% izkušenj skozi katere moraš pa čisto sam brez inštruktorja.
Sama si zdej sploh več ne morem predstavljat življenja brez avta. Resnično.
Kr pogumno za volan;)
Ja MIGRENA, vsem da sem stvar zaj... že na začetku, ko sem popolnoma opustila vožnjo. Pa niti nisem vozila slabo. Potem me je pa enkrat nek gospod grdo izsilil, v avtu so vsi vpili name naj bremzam,... Saj bilo ni nič, ampak jaz sem pa dobila nek strah. No saj sem že zmenjena z lubijem, da bo ob prvem lepem vremenu moj novi inštruktor.
ooo, to te pa tko razumem, da ni res! jst mam tut izpit že vsaj 5 let, samostojnih ur vožnje pa komaj kej (ko se pač prisilim, da se nekam blizu zapeljem zgolj zato, da ne pozabim, kje je kako pedalo). ja, strah je jeba... tko da držim pesti ;)
Joj, veš koliko je takih? Tudi jaz sem bolj lena za vozit, čeprav sem takoj po izpitu ful vozila. Potem pa gledam kake stare tetke in strice, ki se furajo povsod in si mislim, da če lahko oni, lahko tudi jaz :)
Po moje je najboljše, ko si enkrat prisiljen. Takrat ni več rešitve in preprosto moraš. Good luck!
Objavite komentar